Nisem vedel, da ji lahko toliko zaupam. Vedno sem vse skupaj jemal z majhno rezervo. Včasih, še posebej, če me je kaj pošteno mučilo, ji nisem tega povedal. Nisem se bil pripravljen razgaliti pred njo.
Prepričan sem bil z vsem svojim bitjem, da je bolje za najino zvezo, če se pretvarjam, da sem neskončno močan. Sicer sem še vedno prepričan, da ni ravno dobrodošlo, da bi se moški kar za vsako malenkost šli jokat k svojim ženskam. Ampak, ko so stvari zares resne, je prav, da ji povem. Kadar me kakšna posebna težava muči. Kadar ji povem, vidim, da je zelo vesela, da sem ji povedal. Tudi če mi ne zna pomagati. Vsaj z menoj lahko trpi ob tisti nerešljivi situaciji, ki me žre.
Kolikokrat se tudi neizmerno muči, da bi rešila težavo. Samo zame. Takrat čutim, da je njena ljubezen resnično vreča brez dna.
Kako jo ljubim zaradi te njene želje po skupnem reševanju težav.
Ni komentarjev:
Objavite komentar