drget

Z roko sem se sprehajal po njenem telesu. S svojimi živčnimi končiči sem zaznaval njeno razgreto telo, kako se vdaja mojim nežnim dotikom. Vonjal sem njene mamljivo telo, kako se pripravlja na čustveno, telesno in električno nabito potovanje po čudovitem slapu ekstaze. Njena kože je imela nek poseben lesk. Kot, da bi mi rada z vsakim kotičkom svojega mamljivega telesa sporočila, da si me želi.

Žar v njenih očeh je izdajal neizmerno slo, željo po bolj močnih, bolj živalskih dotikih. Nežno sem ji šepnil na uho, kako zelo si jo želim. Kako me omamlja s svojo ženstvenostjo. Da se mi mrači um od želje po njenem toplem, mehkem telesu.

Poljubil sem jo. To ni bila igra, a je hkrati bila. To je bil nek prastari ples emocij, hormonov in živalsko primarnega poželenja. Najina jezika sta se prepletala, kot bi hotela vnaprej z njima odigrati igro, ki jo bova nadaljevala s celoto najinih teles.

Z rokami sem jo zagrabil, jo stisnil, kot da bi jo najraje zdrobil na koščke in hkrati pobožal, kot pobožaš najnežnejšo rožo na tem svetu. Vse je bilo v enem. Strast, nežnost, divji pogledi, močna čustva... vse, kot da je prvič in zadnjič.

Slekel sem jo. Ležala je pred mano, gola. Šibka, ranljiva, moja. Hotel sem ji povedati, kako zelo jo ljubim. Koliko mi pomeni. Poljubljal sem, kjer koli so moje ustnice padle. Divje sem jo objemal. Ji dajal vedeti, da živim samo za njo.

Hotel sem, da začuti mojo energijo. Hotel sem začutiti njeno. Hotel sem jo okusiti. Premešati njene divje sokove z mojimi usti. Prepustil sem se želji po njeni sladki sredici... in jo poljubljal.

peljal sem jo do vrhunca in nazaj. Trajalo je ure, minute, stoletja, tisočinke. Vsakič znova in znova sem jo popeljal do vrha in se z njo zopet sprehodil nazaj.

Drhtela je v mojih rokah. Znova in znova. Ni vedela, ali ima dovolj, ali ne. Pokazal sem ji, da še zdaleč nisem dosegel tistega, kar sem hotel. Nisem ji še uspel pokazati, kako močna so moja čustva do nje. Tako sem se vračal nazaj k njeni sladki sredici znova in znova. Izsesal sem vso življenje iz njenega telesa. Iskre so preskakovale. Nad nama se je nabirala energija tisočletij starih živalskih ritualov. Poljubljal sem jo, kot da jo zadnjič.

Ko sem iz nje izsesal zadnjo kapljico energije, sem se vrnil k njenim ustnicam. Poljubljal sem jo, jo dražil z njim, ga ponujal, a hitro jemal nazaj. Morala me je prositi. Vedel sem, da tu prestopam vse meje politične korektnosti. Da hodim po stopinjah šovinizma. Vendar, vedel sem tudi nekaj. Da bo samo tako zares cenila, kar bo prejela.

Vsa omotična, željna njega, me je gledala v oči. Skoraj solzne so bile od naslade. Od animalistične strasti. Želje po njem. Da jo zapolni, da ji da smisel. Da jo zlorabi...

Kako popoln je bil trenutek, ko sem ji ga končno dal. Ko sem se zapeljal v njeno telo. Ko sva se zlila v eno. Noben glas, noben živalski krik ni uspel opisati popolnosti tega trenutka. Kako sem si jo takrat želel!

Spremenil sem se v žival, ki napada svoj plen, hkrati pa z njo lebdel nekje visoko nad vsem stvarstvom. Bila sva eno, bila sva nič... Bila sva vse!