Bojim se namreč zato, ker je njen pogled tako hipnotičen, da ji ne bi mogel reči 'ne'. Pa četudi bi mi rekla, naj ubijam. Takšen močan pogled ima... Težko opišem. Ampak, ko jo gledam v oči, sem vedno pod nekakšnim urokom. Zanjo bi takrat storil več kot vse.
Dolgo sem mislil, da je to nekakšen zlobni načrt. Da me hoče ukriviti svoji volji. Potem mi je pa postalo jasno, še ne tako daleč nazaj, zakaj me ta pogled tako začara.
Nič nima opravka z zli silami. Gre zgolj za neverjetno povezanost, ki jo lahko dva čutita samo, kadar sta si že res pustila dovolj blizu, da več ni poti nazaj. Gre za neko nadnaravno silo privlačnosti. Gre za popolno zlitje dveh nasprotij.
In najhujše, kar lahko doživim, je, da vidim v njih bolečino. Zadnjič sva stala v objemu, popolnoma predana trenutku, ker sva se bala, kako naprej. In mi je bilo hudo. Zlomil sem se in zajokal. Hotel sem jo poljubiti, ji povedati, da bo še vse v redu. Potem sem pa storil nekaj groznega. Upal sem pogledati v njene oči. In ko sem zagledal solze, ko sem videl tisto bolečino, ki sem jo jaz povzročil... Zlomil sem se na pol. Kar naenkrat sem bil, kot duh, nihče. Ker sem jo razočaral. Ker sem izdal njeno zaupanje vame.
Njen pogled me je zdrobil na tisoče majhnih koščkov...
Ni komentarjev:
Objavite komentar