me včasih vpraša po telefonu. Pa ji rečem, malo...Lažem. Vsakič ji lažem. Seveda jo pogrešam! Vsak trenutek dneva, ko ni ob meni, je bolj siv, ker je ni, da bi mi barvala okolico. Seveda jo pogrešam!
Zdajle jo pogrešam! Kar narazen me vleče od dejstva, da je tako daleč stran. Da je ni tukaj ob meni. Od dejstva, da bi lahko na ves glas kričal, pa me ne bi slišala, pa če vsi v Sloveniji utihnejo.
Predaleč je, da bi to dobro prebavljal. A njej rečem, da jo pogrešam samo malo. Ker si domišljam, da je tako bolje. Da moram igrati svoje igrice, ker jo bom drugače izgubil.
ironija pa taka....
Tudi jaz jo pogrešam. :( Ko si to napisal, 5. februarja, sta minila 2 dneva, odkar sva se nazadnje poljubljala. Ja, 3. februarja 2010 sva se nazadnje poljubljala. Vse skupaj ne bi bil big-deal, če z njo ne bi doživel prvega poljuba, nekaj najbolj čudovitega na svetu. In da ne bo zablod, nisem najstnik, temveč 20+.
OdgovoriIzbriši