Nikoli prej nisem občutil tako intenzivne povezanosti z neko osebo. S prvo punco sva se ljubila, ja. Ampak je bilo drugače. Bolj navadno. Manj intenzivno.
Pri njej pa.... oh, ne da se opisati z besedami. Popolna vročica neke čudne energije, ki ti daje vedeti, da za njo dihaš. Da si bil poslan na ta svet z namenom, da njej delaš družbo. Da njej polepšaš dni.
In potem ugotoviš, da lahko nekaj tako lepega popolnoma enostavno tudi zlomiš. Uničiš.
Sicer pa, opevam trenutek, ko sem jo spoznal, kot nekaj posebnega. Tisto ni bilo nič. Šele sčasoma se dovolj privadiš temu novemu občutku, da ga sploh lahko do popolnosti zaobjameš.
najin prvi pogovor, prvi poljub, prvi seks, vse kar je bilo prvič, je bilo povprečje v primerjavi s kasneje. Skozi mesece in leta namreč stvari šele začenjajo dobivati svojo končno obliko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar