petek, 5. februar 2010

ples

vedno sem si želel plesati z njo. vem, namreč, da imam dober občutek za ritem. Vendar pri plesu sem neroden. Pa ne zato, ker ne bi bil sposoben, ampak zato, ker si preprosto nikoli nisem vzel časa, da bi se dovolj navadil nanj, da bi lahko bil naraven.

včasih sva bila kje zunaj, pa se je začela kakšna dobra glasba. Ljudje so plesali okoli naju. Videl sem ji v očeh, da si želi zaplesati. Pa je nisem prijel za roko in jo popeljal na plesišče. Težko mi je bilo pri srcu, ker ji nisem mogel tega dati. Ampak sem se zavedal, da bi bila razočarana, če bi zares šla.

Velikokrat sem razmišljal, da bi bilo super, če bi šla na kak plesni tečaj. Ampak zaenkrat se še nisva lotila tega projekta.

Zaradi takih stvari, takšnih malenkosti, bi mi bilo najbolj žal, če bi bilo vsega konec. Ker je še toliko stvari, ki bi jih rad izkusil z njo, toliko zadev, ki bi jih rad storil za njo.

ker vem, da, če bi midva šla na plesišče, bi bila glavna...

Ni komentarjev:

Objavite komentar