sobota, 6. februar 2010

ko skupaj spiva

Na začetku sem imel neznosne težave s spanjem poleg nje. Nikakor se nisem mogel privaditi na prisotnost druge osebe poleg mene. Na živce mi je šla količina las, ki so mi silili v vsak kotiček glave. Na živce mi je šlo dejstvo, da se ne morem raztegniti. Čudno mi je bilo spati na boku. Vse je bilo narobe...
Skrbelo me je, da se ne bom nikoli navadil na najino skupno spanje. Da mi bo to večna muka. Z njo sem želel preživeti vse življenje in sem se bal, da bom moral skleniti kompromis in zavoljo zveze žrtvovati kvaliteten spanec.
Žarek upanja je posvetil šele, ko sem nehal razmišljati, kako vse skupaj moti mene, in spoznal, kakšne kompromise je morala sklepati ona, da sva lahko skupaj spala. Moje nenehno smrčanje, premetavanje po postelji, preozko ležišče, narejeno za eno osebo. Ko sem nekega dne spoznal, kakšne žrtve je pripravljena ona sprejeti, sem spoznal najbolj očitno dejstvo na svetu.
Da lahko marsikaj ukrenem okoli tega. Še vedno se spomnem popolnoma živo, kako sem iz celotne zadeve naredil cel projekt.
Kako sem vsako noč med tednom treniral, da sem se privajal na spanje na boku. Kako sem si čistil nos pred spanjem, v upanju, da bom s tem preprečil smrčanje. Kako sem eksperimentiral, kaj storiti s svojo roko, ki mi je bila vedno v napoto, ko sem skušal spati poleg nje.
Ko sem odstranil te ovire, sem kar naenkrat uvidel, kako elegantno, enostavno in domače je vse skupaj.
Kar naenkrat sem se začenjal zaljubljati v najino skupno spanje. Med tednom, ko sem spal sam, mi je nekaj manjkalo. Nekaj čudovitega. Manjkal mi je občutek njenih las ob mojem telesu. Manjkal mi je čudovit vonj njene kože. Manjkala mi je njena postava, ki se je tako prijetno skladala z mojo. Manjkali so mi njeni nočni vzdihljaji.
Začenjal sem razmišljati o najinem skupnem življenju nekoč v prihodnosti. Ker, kar naenkrat vec nisem videl nobenih ovir.
Že samo, ko pomislim na najine noči, me obda nek srečen občutek. Ko samo pomislim na njeno ritko, kako se stisne k meni, sem ves... Ne znam opisati občutkov. Ne gre samo za vzburjenje. Čeprav je res velik del vsega skupaj tudi to. Te najine nočne seanse.
Enkrat, ko sem se tako ponoči zbudil, in jo prav po živalsko vzel, sem pomislil, kako močno jo ljubim. Vem, da ve za kater občutek gre. Ker je bilo več od spolnega užitka. Več od prvinske sle po seksu. Šlo je za popolno zlitje dveh duš. Tistega večera ne bom nikoli pozabil. Bil je nekaj posebnega.
Njen pogled... Oh, njen pogled. Kako me je požiral. Takrat sem dosegel vrhunec sreče. Nič drugega ni bilo pomembno. Samo najina ljubezen.
Pogrešam jo...

Ni komentarjev:

Objavite komentar