torek, 8. junij 2010

Rad bi ji povedal...

... da jo čutim. Da mi vsakih nekaj minut srce divje zaropoče, ker pomislim nanjo. Na naju.

Neka globoka vez obstaja med nama, in kadar je nekaj časa ne slišim ali vidim, me ti občutki opominjajo na najino povezanost. Čutim njen nemir. Čutim njene želje in čutim njene strahove.

Potem se pa ustavim. Zaprem oči. In pomislim nanjo. Z notranjim očesom si jo naslikam pred seboj. Stoji pred mojimi očmi in me gleda. Strah jo je, boji se neuspeha. Skrbi jo prihodnost. Pred menoj stoji, zgolj iluzija v moji glavi, in me gleda.

In objamem jo. Tako, kot bi jo objel, če bi bila zares tukaj. Nežno ovijem svoje roke okoli njenega telesa. Dajem ji vedeti: "Tukaj sem. Ta svet ti nič več ne more. "

Rad bi ji povedal, pa mi skype ne dela...