četrtek, 25. marec 2010

V moji dlani...

... je cela Zemlja, Sonce in celo vesolje, če ona verjame, da je tako. Če mi daje občutek, da lahko storim vse. Da ni omejitev v mojih dosežkih.

Ljubim jo, ker mi z vsakim vlaknom svojega bitja daje ta občutek. Ker zmorem vse, če imam njo v mislih. Ker sem nepremagljiv, neustrašen, drzen... Vse samo za njo!

Obožujem te občutke, ki jih povzroča v meni. To neverjetno moč, ki jo dobivam iz najine ljubezni. Nekaj nadnaravnega...

Težko je opisati ta občutek. Moški zagotovo točno vedo kaj mislim. A ženske, ki, sumim, da ste najbolj vnete bralke tega bloga, še posebej TI, draga moja, vam bom pa to težko razložil.

Občutek, da sem vse, da zmorem vse, da sem njen heroj. To je tisto, kar me polni z energijo, da jo lahko nazaj ljubim, da ji lahko vračam tisto, kar ona rabi od mene. Cikličen proces je. Vsekakor gre za nekakšno sinergijo, neko simbiozo najinih skrajnih polov.

Ljubim jo, ker verjame vame!

Ni komentarjev:

Objavite komentar