Kot moški sem se na ta svet rodil z zelo jasno nalogo. Lahko bi reklo kar misijo. Kot moški je moja naloga, želja in resnično veselje, da osrečujem ženske svojega življenja.
Veliko moških je takšnih, ki niso v sozvočju s to naravno željo po čaščenju ženskam. Vsi se z njo rodimo, a v marsikaterem moškem se razvname plamen zamer. Misli si, zakaj bi pa jaz moral častiti njih. Kaj so pa tako posebne? Mene nihče ne časti!
Takšni moški živijo v zmoti. Poleg tega, da je naša naloga ugajati ženskam naših src, imamo moški tudi eno drugo, pogosto zelo nadležno lastnost. Mislimo centralizirano.
Da malo pojasnim to mojo zadnjo misel. Kaj imajo moški in ženske skupnega?
Kar vzemite si čas za premislek...
Ne veste? Oboji mislijo predvsem na to, kako zadovoljiti moškega. Ženskam je najbrž to popolnoma znano, medtem ko moški, če kateri to slučajno berejo, samo začudeno gledajo. Dejstvo je, da smo, kot moški zelo centralistično razmišljajoča bitja. Ne pravim, da je s tem kaj narobe. Takšni pač smo, da se lahko konstantno dokazujemo sebi in drugim. Vendar zaradi tega hitro lahko pozabimo, kako zelo se ženske trudijo, da bi nam ugodile. Da bi bili srečni.
Ženske so ustvarjalke. Vse v njihovem življenju je prepleteno z neko močno življenjsko energijo, ki jo popolnoma nesebično dajejo v svet. Ženske ustvarjajo red tam kjer je še prej bil kaos. Ženske ustvarjajo smisel tam, kjer ga še sekundo prej ni bilo. Okrašujejo stanovanja, dekorirajo prostor, pletejo močna in globoka prijateljstva, ki temeljijo na čustvih. Celo življenje ustvarjajo.
Kaj pa moški? A smo res samo sluge našim ženskam? A smo res zgolj kmeti na šahovnici, nepomembni pripadniki človeštva? Nikakor ne. Ampak, moramo si priznati, da vse stvari, ki jih počnemo v življenju, od študija, službe, uspehov v športu, do raznoraznih nenavadnih 'tipično fantovskih' podvigov... da vse to počnemo zaradi njih!
Zaradi naših žensk, ki dajejo smisel življenju. Samo pomislite! A bi moški zaradi česa drugega, kot zaradi ženske, šel sredi noči, v dežu, peš, preko mesta v trgovino po njeno najljubšo jakno, ki jo je slučajno pozabila tam? Bi zaradi koga drugega, čakal v vrsti ure in ure, da bi dobil tisto rožo, ki si jo tako zelo želi. Hudiča, poznam nekoga, ki je svojo prvo plačo, po polletni brezposelnosti, zapravil skoraj v celoti za darilo za puncin rojstni dan.
So to neumne geste? Otročje in nepotrebne? V večini primerov najbrž ja. Ampak, samo ženske nam znate tako hudo prizadeti možgansko skorjo, da postanemo takšni bebčki.
In ženske, še nekaj. Če vaš moški ni takšen. Če slučajno po nekem čudnem naključju niste v zvezi z nekom, ki vam izkazuje ljubezen in popolno spoštovanje, odidite takoj! Takoj! Ker, popolno občudovanje in spoštovanje in najmanj, kar si zaslužite za svoj obstoj. Jaz vem, da svoji Edini izkazujem vse to. In lahko samo upam, da je vsaj za tisto minuto, ko to bere, to dovolj. Kajti že naslednjo minuto si zasluži veliko več!
Ljubim te, draga moja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar