v večnost

Zdajle je bil eden tistih trenutkov... Takšnih, ki niso na noben način povezani z njo. Nič takšnega nisem slišal, nič takšnega videl, a kljub temu. Kar iznenada me je prevzel izredno močen val čustev. Kot nekakšna potrditev. Da vem, kako močno jo ljubim.

Želim si, da bi lahko ta občutek posnel na magnetofonski trak in ji ga predvajal. Da bi lahko na platno naslikal te nianse čustev. Da bi lahko zaigral melodijo, ki jo igrajo strune mojega telesa.

Žal ne znam nič od tega. Znam pa tole. Znam vsaj majhen delček celote povzeti v nekaj nerodnih stavkih, ki poskušajo zaobjeti celotno sporočilo.

Midva sva eno, midva sva vse. Celo vesolje gravitira okoli najinih teles.

Čutim te, draga moja. Čutim bitje tvojega srca. Slišim te, vidim te in vonjam tvoje omamne vonjave. Pa čeprav si daleč stran.

Ljubim te. To je vse kar znam.