ponedeljek, 11. oktober 2010

Pristnost

Občudujem njeno pristnost. Neprikritost in iskren pogled na svet. Začara me vsakič znova, ko jo vidim, kako spreminja realnost samo z nasmeškom, samo z nagajivim pogledom ali prijazno besedo.

Ljubezen je lahko nora stvar, ki te sili ljubiti nevarne, krute in neprimerne ljudi. Ampak, mene se je usmilila. Saj me sili ljubiti najbolj posrečeno bitje na tem planetu.

Veliko srečo imam, da te lahko ljubim.
Avtor ahil ob 22:58
Oznake: , , , , , , , , , ,

2 komentarja:

  1. Anonimni9. januar 2011 ob 00:45

    Zakaj bi moral bit tak, da bi se te ona smilila?
    Zakaj nisi tak kot si?

    OdgovoriIzbriši
  2. ahil11. januar 2011 ob 13:30

    bojim se, da nisi razumel. ljubezen se me je usmilila, ne moja draga.

    sicer gre pa za poetičen jezik. skušaj razumeti to kot prispodobo. gre zgolj za izjavo, da se zavedam, da je ljubezen pravzaprav lahko nenavadno kruta in naključna, in da sem vesel, da pri meni ni tako.

    marsikdo je zaljubljen v osebo, ki mu/ji škodi...

    upam, da razumeš...

    OdgovoriIzbriši

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)